S 1. septembrom se je v Vrtcih Brezovica, v enoti Podpeč, odprl oddelek s prilagojenim programom za predšolske otroke, kar je tako za vrtec kot za občino odlična pridobitev.
Oddelek obiskuje 6 otrok, starih od 3 do 6 let z različnimi težavami na področju govora in komunikacije, vedenja in čustvovanja, senzorike. Otroci so se v skupino vključili brez večjih težav in pri vseh se je odločitev za prilagojeni program izkazala kot zelo dobra. Otroci v manjši skupini, z manj dražljaji in z ustreznimi, pogosto individualnimi prilagoditvami lažje in bolje funkcionirajo.
Dnevna rutina je podobna kot v drugih oddelkih, otrokom je v veliko pomoč pri prehajanju med dejavnostmi vizualni urnik. Po jutranjem sprejemu otrok je na vrsti zajtrk, ko se vsi zberemo za mizo. Otroke navajava na sedenje za mizo med obroki in na primerno obnašanje. Tistim, ki jih moti vonj, tekstura, barva ali mešanje različne hrane, le to ponudiva na različnih krožnikih in jih spodbujava, da jo vsaj malo okusijo.
Po zajtrku je čas za neusmerjeno igro po izboru otrok in individualne dejavnosti, ki so prilagojene otrokovim težavam in z didaktičnim materialom, vezanim na mesečni sklop. Tako v jesenskem času otroci razvrščajo barvne jesenske liste v košare določene barve, prirejajo slike gozdnih plodov s konkretnim materialom, zapise, k slikam senc gozdnih plodov poiščejo ustrezen lik. Med igro preštevamo kostanje in storže, ličkamo koruzo, pripravimo senzorno škatlo …
Pred dopoldansko malico je na vrsti še jutranji krog, ko sem ob pesmici in kitari pozdravimo, si podajamo igračko, pregledamo koledar in vreme. V jutranjem krogu izvedemo tudi skupinske dejavnosti, ki so odvisne od mesečne teme in razpoloženja (motivacije) otrok.
Veliko pozornost namenjava tudi razvijanju samostojnosti, otroke spodbujava, da stvari, ki jih zmorejo, naredijo sami. Pri stvareh, ki jih še ne zmorejo, jih usmerjava, vodiva, pomagava – dava jim čas. S tem se tudi sami učijo potrpežljivosti, čakanja. Sposobnost čakanja razvijajo tudi ob druženju z vrstniki, da jim je lažje z ustrezno vizualno oporo: čakanje na vrsto za tobogan, gugalnico, pri gibalnem poligonu.
Po malici odidemo ven, pogosto smo v gozdnem kotičku, na igrišču, tekamo po poteh na barju. Večkrat odidemo na Sv. Ano, kjer ob strmi hoji navzgor otroci preizkušajo svoje gibalne sposobnosti ter si ob uspešnem lovljenju ravnotežja utrjujejo samozavest. Otroci se v naravi še posebno sprostijo, med seboj sodelujejo, komunicirajo, skupaj premagujejo ovire na poti in opazujejo okolico.
Po kosilu je čas za počitek ob umirjeni glasbi, po počitku pa večina otrok kar hitro odide domov.
Alja Nina Buh in Sabina Gerdina
