Ob umirjanju epidemije počasi vstopamo v neko novo obliko vsakdanjega življenja, ki sicer spominja na staro, ampak ni enaka tisti stari. Tako bodo morda tudi vaši otroci naslednji teden spet vstopili v vrtec oz. šolo, kjer vsakdan podobno ne bo potekal enako kot v času pred epidemijo.

Ker verjamem, da se ob teh spremembah srečujete z marsikaterim vprašanjem in morda tudi z zaskrbljenostjo ter drugimi neprijetnimi čustvi, v tokratnem prispevku pišem o tem, kako otrokom in sebi lahko vsaj malo olajšate spoprijemanje z vsemi spremembami, ki so pred vrati.

Kaj lahko storite še pred otrokovo vrnitvijo v vrtec oz. šolo:

(1) Če vas skrbi, kako bodo vaši otroci sprejeli ponoven vstop v vrtec oz. šolo, še posebej ker bodo v vrtcih in šolah veljali najrazličnejši ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, najprej ljubeče poskrbite za to, da zmanjšate svojo stisko. Svojo stisko največkrat najbolje odložimo tako, da o svojih čustvih spregovorimo z nekom, ki nas zna sprejemajoče in neobsojajoče poslušati. Mogoče je to za vas vaš partner oz. partnerka, mogoče najboljša prijateljica oz. prijatelj, morda terapevt oz. kdo drug od pomembnih bližnjih.

Ko boste zmanjšali svojo morebitno čustveno napetost, povezano z otrokovim ponovnim vstopom v vrtec oz. šolo v teh novih razmerah, bo to začutil tudi vaš otrok, zaradi česar bo ponedeljkov vstop v vrtec ali šolo za vas in otroka lahko malo lažji.

(2) Ko otroke pred vrati čakajo večje spremembe, jim vedno zelo dobro lahko pomagamo tudi tako, da nekaj časa pred temi spremembami začnemo zavestno krepiti njihov občutek povezanosti in čustvene varnosti v odnosu z nami. Na tem mestu bi vas povabila, da pogledate, na kakšne načine se s svojimi otroki najlažje povežete? Mogoče je to »večja doza« crkljanja čez dan oz. zvečer, pred spanjem, mogoče to, da ste skozi dan večkrat zavestno prisotni, ko ste v stiku z njimi, mogoče je to prek igre, polne smeha, ali na kakšen drug način.

Vsekakor boste v otrocih okrepili občutek povezanosti in varnosti, če v teh dneh vsak dan (oz. čim pogosteje) najdete vsaj nekaj časa za Povezujočo igro z njimi. O tem, kaj je Povezujoča igra in kako jo izvajamo, sem pred kratkim pisala v tem članku: Moč povezujoče igre z otrokom.

(3) Če vaši otroci že govorijo, je vsekakor dobro, da se o njihovem ponovnem srečanju s prijateljčki in vzgojiteljicami oz. učiteljicami tudi pogovorite. Povprašate jih lahko o njihovih čustvih, npr. česa se veselijo, ali jih je mogoče česa strah itd. Seveda prilagojeno njihovi starosti in zmožnosti razumevanja. Razložite jim tudi, kako bo prihod v vrtec/šolo in bivanje tam zdaj potekalo drugače kot prej. Predvidljivost otrokom (kot tudi nam) vedno vzbuja večji občutek varnosti in posledično pomirjenosti.

Kaj lahko storite po otrokovem vstopu v vrtec oz. šolo:

(1) Ker bodo otroci, razumljivo, potrebovali nekaj časa, da se navadijo na nove razmere v vrtcu oz. šoli in usvojijo novo vsakodnevno rutino (obdobje navajanja pa bo v njih vzbujalo vsaj malo negotovosti in napetosti), je sploh v tem prehodnem času zelo pomembno, da čutijo, da so z vami v dobrem stiku. Zato bodite še naprej pozorni na to, da, kolikor je možno, krepite in ohranjate njihov občutek povezanosti z vami, npr. z veliko mero ljubečega telesnega stika, prek Povezujoče igre, skupnega branja pravljic, čim večje prisotnosti …

(2) Velike spremembe otrokom vedno povzročijo določeno mero stresa, zato ni nenavadno, če v tem obdobju postanejo bolj napeti in čustveno nemirni. Tako lahko na primer pričakujemo, da bodo otroci v tem času večkrat izbruhnili v jok oz. bodo doživeli čustven izbruh ob »majhnih« problemih: ko jim bomo ponudili sok v modrem namesto zelenem lončku, ko si ne bodo mogli obuti čevlja, ko bomo izbrali »napačno« knjigo za branje itd. Ko se to zgodi, je pomembno, da se zavedamo, da je ta »majhen« problem samo sprožilec za potlačeno napetost in čustva, ki jih otroci skozi dan še niso imeli priložnosti odložiti. Zato, ko začnejo jokati ali čustveno izbruhnejo, bodite, kolikor je mogoče, umirjeno in sočutno ob njih, dokler se ne pomirijo. To je vse, kaj od vas v tistem trenutku potrebujejo.

(3) Nekaj napetosti, ki se bo v otrocih nabrala skozi dan, lahko otrokom pomagate odložiti tudi prek igre, polne smeha. Smeh je namreč eden od naših naravnih načinov sproščanja telesne napetosti in tudi predelovanja manjših strahov in tesnobe. Poglejte, kakšna igra vaše otroke najbolj nasmeji, in jih v tem obdobju večkrat povabite k njej. Hiter namig: otrokom najbolj pomagamo odložiti napetost prek igre, v kateri mi zavzamemo manj močno oz. manj kompetentno vlogo.

Če bodo otroci v času ponovnega ločevanja od vas reagirali z ločitveno tesnobo, jim jo lahko pomagate manjšati tudi z igro skrivalnic ali lovljenja (pri katerem dopustite, da vas otroci v določenem trenutku ujamejo). (Če je otrokova stiska izrazita, je seveda na dogajanje treba pogledati širše in otroku pomagati tudi na druge načine.)

(4) Otroka lahko takrat, ko sta oba relativno pomirjena in v dobrem stiku (npr. zvečer v postelji), povabite tudi k temu, da z vami obnovi dan. Vprašate ga lahko npr., ali se je danes v vrtcu/šoli česa še posebej razveselil, je bil kdaj žalosten ali jezen, ga je bilo česa strah, kaj mu je bilo všeč in kaj ne itd. Na ta način bo otrok pred spanjem izrazil tisto, kar ga morda še čustveno tišči, kar mu bo omogočalo, da se z vami še bolj poveže, se ob tem umiri in nato lažje zaspi.

(5) Da boste otrokom lahko pomagali manjšati stres ob tej spremembi in usvajanju nove vsakodnevne rutine, pa je res pomembno, da še najprej, kolikor je možno, ljubeče skrbite za to, da v varnih odnosih odložite svojo napetost in izrazite morebitno zaskrbljenost, strah, jezo, žalost … Če boste našli sočuten prostor za izražanje lastnih občutij, boste nato tudi veliko lažje konstruktivno in povezujoče skomunicirali z vzgojiteljicami in učiteljicami svoje morebitne skrbi, želje, potrebe in predloge v povezavi z otrokovim bivanjem v vrtcu oz. šoli v teh novih okoliščinah – če boste imeli potrebo po tem. ♥
Vašim otrokom in vam želim čim bolj mirno vrnitev v vrtec oz. šolo. ♥

Tina Jereb, uni. dipl. kom., specializantka integrativne psihoterapije

www.tinajereb.com